vaba za trnek hrana za privabljanje umetne vabe
Naj Zgodba Pravila
stoječa voda tekoča voda morje
roparice sladkovodne ostale sladkovodne morske
lov rib s plovcem   rezultati kraparji   rezultati muharji
začetniki športni posebne oblike
  SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - spletna trgovina  
     

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - MAVER;PALICA AMETHYST SPIN 10FT
MAVER;PALICA AMETHYST SPIN 10FT (25.191 eur)

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - STAR BAITS; (NOVO 2014) BOILIJI LAYERZ BLOODWORM 100g/14mm
STAR BAITS; (NOVO 2014) BOILIJI LAYERZ BLOODWORM 100g/14mm (7.99 eur)

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - *STAR BAITS PRIKOLICA
*STAR BAITS PRIKOLICA (80.5 eur)

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - BLAZINA ZA
Zanimivosti >>
BLAZINA ZA

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - NORI RED B
Zanimivosti >>
NORI RED B

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - DP mladinc
Zanimivosti >>
DP mladinc

SLOVENSKE REKE


napisal: Grega,  dne: 2006-01-05
Veste kako nastane reka? Vas zanima kje izvirajo naše največje slovenske reke, koliko so dolge, kakšne so njihove značilnosti in ribje življenje v njih? V prispevku vam bom predstavil slovenske reke v besedi in sliki. Ta zimski čas je mogoče pravi trenutek da obiščete katero izmed njih, saj je večina jezer in ribnikov pod ledom. V tem prvem prispevku, pa bo predstavljenih prvih šest najdaljših rek po slovenskem delu. Te pa so: Sava, Drava, Kolpa, Krka, Mura in Savinja.

Kot že vsi vemo, so vode rek posledica padavin. Izvir reke je mesto, kjer na površje priteče prvi curek podzemeljske vode.


Temu se pridruži še deževnica, voda staljenega snega ter ledenikov, nakar nastane potok. Potoki se združujejo s potoki in nastaja vedno večja količina vode in ko je vodni tok dovolj velik postane to reka.

Reke so za človeka izjemnega pomena. Reke nam zagotavljajo pitno vodo, napajajo polja in ostalo naravo, predstavljajo energetski potencial, nudijo možnosti turizma in kar je za nas ribiče najpomembneje nudijo prostor za ribarjenje in preživljanje prostega časa.


1. REKA SAVA:

Sava (latinsko Savus) je 940 km dolga reka v jugovzhodni Evropi. Je najdaljša reka v Sloveniji. Dolžina po slovenskem ozemlju je 221 km. Sava je glede na svojo dolžino na 124. mestu vseh svetovnih rek.
V Sloveniji ima Sava dva izvira: Sava Dolinka izvira kot Nadiža v Tamarju, ponikne, in ponovno pride na dan v Zelencih pri Ratečah in teče proti jugovzhodu.

Prvi izvir Save; Sava Dolinka v Zelencih


Drugi izvir Save; Sava Bohinjka nastane z združitvijo Mostnice in Jezernice, ki izvira iz Bohinjskega jezera. Sava Bohinjka teče proti severovzhodu.


Pri Radovljici se oba pritoka združita, Sava pa teče jugovzhodno do Ljubljane, kjer se njen tok obrne pretežno proti vzhodu. Po izlivu Savinje v Zidanem Mostu se njen tok obrne ponovno proti jugovzhodu. Vzhodno od Brežic vstopi v Hrvaško, pri Jasenovcu ob izlivu Une se njen tok obrne proti vzhodu, Sava pa postane mejna reka med Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Vzhodno od Brčkega postane mejna reka med Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro, po sotočju z Drino do izliva v Donavo v Beogradu pa teče povsem v Srbiji in Črni gori. Porečje Save obsega 95.720 km2.
Glavni pritoki v Sloveniji so Ljubljanica, Savinja, Mirna in Krka, v Hrvaški Kolpa, Lonja, Orljava in Bosut, v Bosni Una, Vrbas, Ukrina, Bosna, Tinja, Lukovac in Drina ter v Srbiji Kolubara. Večji kraji ob reki Savi so v Sloveniji Kranj, Ljubljana, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Sevnica, Krško, Brežice; v Hrvaški: Zagreb, Sisak, Slavonski Brod in Županja, v Bosni Bosanski Šamac in Brčko ter v Srbiji Sremska Mitrovica, Šabac, Smederevo in seveda Beograd.

Sava je pomembna predvsem zaradi hidroelektrarn. Na njej se odvijajo tudi številni spusti s kajaki, kanuji in rafti. Zelo priljubljen pa je tudi ribolov na njej. Največ se lovi: podust, som, ogrica, platnica, zelenika, klen, ploščič, bolen, krap in sicer skoraj na vse možne ribolovne tehnike (talni ribolov, ribolov s plovcem, muharjenje, vijačenje). Zanimivosti so tudi kapitalni somi težji od 60 kg!

Ena najboljših tekmovalnih tras v Sloveniji-trasa v Radečah na reki Savi.



2.REKA DRAVA

Drava (nemško Drau, v srednjem veku pa Tra) je južno evropska reka dolga 725 km, plovna pa 151 km. Njeno porečje obsega 40.095 km2. Je druga najdaljša reka v Sloveniji, kjer njena dolžina meri 145 km. Drava je s svojo dolžino na 132.mestu vseh svetovnih rek.

Izvira v severni Italiji pri kraju San Candido blizu meje z Avstrijo. Teče skozi Avstrijo (po avstrijski Koroški), Slovenijo, Hrvaško, po hrvaško-madžarski meji in se pri Osijeku z desne zlije v Donavo. Večji kraji ob reki so Lienz, Špital, Beljak, Dravograd, Vuzenica, Muta, Maribor, Ptuj, Ormož, Varaždin in Osijek. Drava je plovna zadnjih 90 km pred izlivom. Glavni pritoki Drave so v Avstriji Krka (Gurk) in Zilja, v Sloveniji Meža, Mislinja, Dravinja in Pesnica ter na Hrvaškem Mura in Bednja. Drava ima veliko vodno energijo, z vrsto akumulacijskih bazenov pa so plovnost po Dravi bistveno podaljšali. Zaradi velike vodnatosti in velikega padca je na njej več hidroelektrarn: šest v Avstriji, osem v Sloveniji: Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbolt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje in Formin (na kanalu) in še dve na Hrvaškem.

Reka Drava na Lentu v Mariboru, kjer je leta 1991 potekalo člansko svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem


Ribolov na reki Dravi je zelo bogat. Količina in značaj njene vode daje zavetje več kot 50 vrstam rib. Na tej prijazni reki so se že odvijala velika mednarodna tekmovanja. Poleg teh se vsako leto na njej, v lovu rib s plovcem pomeri veliko ribičev tudi na državnem nivoju (Ptuj, Hajdoše, Maribor). Pretok reke je od 160 do 250 m3/sec. Ribolov je mogoč skoraj na vse načine: muharjenje (salmonidi, ciprinidi, predatorji), lov z blestivko (salmonidi, predatorji ), lov s plovcem (ciprinidi), talni ribolov (ciprinidi, predatorji).

Ribolovna trasa na Ptuju


Pozimi so zelo atraktivna mesta za ribolov, v Dupleku, Malečniku ali Zrkovcih, kjer se velikokrat zbere mnogo ribičev.



3. REKA KOLPA

Reka Kolpa (hrvaško Kupa) je mejna reka med Slovenijo in Republiko Hrvaško, deli tudi Evropo od Balkanskega polotoka. Dolga je 296 km, kar jo uvršča na 162. mesto v svetu. Dolžina po slovenskem ozemlju je 113 km, kar jo po dolžini uvršča na 3.mesto v Sloveniji. Izvira na hrvaški strani v Gorskem Kotarju blizu Osilnice, kjer se vanjo z leve zlije (tudi mejna) reka Čabranka.

Izvir Kolpe v Gorskem Kotarju


Od tu dalje pa Kolpa ustvarja kar 113 km dolgo naravno mejo med Slovenijo in Hrvaško. V začetku ozka soteska se postopoma širi in šele precej kasneje (pri kraju Griblje) razširi v ravnino. Na slovenski strani je njen največji pritok Lahinja, ki se z leve zlije pri Primostku.

Kmalu za Metliko zapusti mejo in teče po hrvaškem ozemlju skozi Karlovac in se pri Sisku z desne zlije v Savo. V Karlovcu se v Kolpo z desne zlije Korana, malo kasneje pa še levi pritok Kupčina. Tik za mejo je v kraju Ozalj na Kolpi hidroelektrarna. V vsej dolžini reke so bogate možnosti rekreacije: kopanje, čolnarjenje in ribolov. Reko pregrajuje več kot 50 jezov, ob njih so bili mlini, žage in kovačije, danes je velika večina žal propadla. V Beli krajini je del ozemlja ob Kolpi od Starega trga do Fučkovcev proglašen za Krajinski park Kolpa. Potencialna vodna sila reke znaša približno dve milijardi kWh. Kolpa se ponekod razširi in prijazno in leno teče, drugod si divje utira pot skozi ozko sotesko (kanjon).

Kolpa v bližini Metlike nudi številne možnosti zabave in je v poletnih mesecih polna turistov iz celega sveta.


Kolpa nudi očesu svoje čare čez vse leto, v toplejših mesecih, od aprila do oktobra, pa ponuja rekreativcem tudi nepozabna doživetja. Če se boste na reko podali v družbi, boste seveda izbrali raft ali kanu. Na njej pa vam nudijo še druge številne adrenalinske športe, kot so: canyoning, spust po vrveh, dričanje po kadeh naravnega tobogana in skakanje v tolmune.
Reka Kolpa je ena najbolj neokrnjenih vodotokov v Sloveniji. V njenih vodah največkrat opazimo potočno postrv, lipana, amerikanko in klena.
Na Kolpi je ribolov dovoljen od 1. aprila do 1. septembra, z muharico z eno muho. V tem času je dovoljeno loviti na reki Čabranki z vodnim plovcem in eno muho, z blinkerjem in seveda z muharico. Sulec se lahko lovi le pozimi. V potokih živijo tudi raki: koščak, jelševec ali potočni rak. Prisotnost rakov v teh vodah dokazuje, da so še vedno izjemno čiste.

Kolpa ob rekreacijskem centru-Primostek.



4. REKA KRKA

Reka Krka, imenovana tudi dolenjska ali zelena lepotica, je najdaljša in po vodnem obilju največja reka, ki v vsej svoji dolžini, 111 km, v celoti teče po ozemlju Slovenije. Torej je najdaljša in največja povsem slovenska reka. Od vseh rek pri nas pa je po dolžini na 4.mestu. Je tipična kraška reka brez površinskih pritokov. Kot desni pritok se pri Brežicah izlije v Savo. Novo mesto je edino večje mesto ob Krki. V zgornjem toku je Krka dolinska (skoraj kanjonska) reka, višinska razlika med izvirom pri vasi Krka in Otočcem je 114 m, medtem ko v lenobnem spodnjem delu znaša le okrog 23 m.

Pravi dragulj reke Krke je otoček z gradom na Otočcu, ki je z bregovoma reke povezan z lesenima mostovoma in je zelo priljubljena izletniška točka za domače in tuje obiskovalce.

Na ravninskem delu Krka pogosto poplavlja vse do vasi Bela cerkev (ki je vsega 18 km oddaljena vas od Novega mesta). Najbolj znan kraj, ki se pogosto otepa s poplavami, je Kostanjevica na Krki, pogosto imenovana kar Dolenjske Benetke. Reka je v zgornjem toku v drugem kakovostnem razredu, v spodnjem toku pa v drugem do tretjem, občasno in mestoma pa v tretjem in četrtem razredu. Kljub temu je reka vabljiva za mnoge rekreativne ribiče, ki se radi pohvalijo z lepimi ribiškimi trofejami.


Reko krasi slikovita in pestra krajina, zato je zanimiva za rekreativce vseh vrst: čolnarjneje, raftanje, kopanje in ribištvo.
Od izvira do kaskad pod gradom v Žužemberku je območje postrvi. Malo nižje najdemo še sulce in lipane. Teh je v Krki največ med Dvorom in Stražo. Pod vasjo Podgozd je najbogatejši lipanski pas. Tu so tudi najlepši predeli za Ijubitelje muharjenja. Pri Soteski živijo do 20 kilogramov težki sulci, pri Novem mestu, ko Krka postane tipična nižinska reka, pa belice (platnice, podusti), krapi, linji in ščuke. V spodnjem delu reke živijo tudi kapitalni somi in ščuke.

Krka je med Zagradcem in Mršečo vasjo v treh ribolovnih revirjih, za katere skrbi novomeška ribiška družina. Krka od jezu v Zagradcu do jezu v Žužemberku, potok Globočec in Težka voda od izvira do mostu v Šmihelu sodijo v prvi, salmonidni revir.Drugi, mešani revir (salmonidi, ciprinidi), je od jezu v Žužemberku do jezu v Volavčah. V tem revirju je po vsej Sloveniji in zunaj nje posebno znan ribolov na sulca. Tretji, najdaljši ciprinidni revir pa je od jezu v Volavčah (Potok) do Mršeče vasi, ko za ribji zarod v Krki prevzame skrb RD Kostanjevica.

Pragovi čudovite reke Krke



5. REKA MURA

Mura (nemško Mur) je reka, ki izvira v Radstadtskih turah v Avstriji in teče nekaj časa proti vzhodu in severovzhodu, nato pa zavije proti jugu skozi Gradec mimo Šentilja do avstrijsko-slovensko meje. Po meji teče do Radgone, nato skozi Slovenijo, potem po slovensko-hrvaški meji do hrvaško-madžarske meje in po njej, na Hrvaškem pa se pri Legradu kot levi pritok izlije v Dravo, ta pa kasneje v Donavo.

Njena skupna dolžina je 465 km, od tega je v Avstriji 295 km, 98 km pa v Sloveniji. Ta dolžina jo uvršča na 5.mesto med slovenskimi rekami. Mura je slovenska panonska reka. Ker je precej deroča, je na naših tleh vzdolž nje polno stranskih, začasno mrtvih rokavov, med katerimi je poplavam izpostavljeno območje.

Rokavi Mure v zimskem času


Njena večja leva pritoka sta Murica in Ledava ter desna pritoka Ščavnica in Trnava, ki so jo Hrvati z regulacijo preusmerili iz Drave v Muro. Večji kraji ob Muri so: Murau, Judenburg, Gradec, Cmurek (Mureck), Gornja Radgona, Radenci in Mursko Središče.
Mura ima tradicionalno največ vode spomladi in poleti, ko se v Alpah tali sneg. To je zelo ugodno za pridobivanje električne energije, zato se na Muri nahaja kar 31 hidroelektrarn. Od tega jih je 30 v Avstriji in ena, Ceršak, v Sloveniji. Razen prvih treh elektrarn po izviru so vse preostale pretočne. HE Ceršak je bila zgrajena v 30-ih letih 20. stoletja in je tipična industrijska elektrarna v lasti Palome Ceršak, ki izrablja le četrtino pretoka reke.
Pri nas počasi tekoča reka je bila znana po plavajočih mlinih, nekoč jih je bilo na reki 94. Danes pa si lahko ogledate le še obnovljeni Babičev mlin s plavajočim vodnim kolesom pri Veržeju, ter na novo zgrajeni plavajoči mlin v Ižakovcih.
Posebnost Mure so plavajoči mlini, danes je le malo ohranjenih, najbolj znan pa je Babičev mlin, ki še danes služi svojemu namenu


Mura je znana tudi po številnih še danes delujočih brodovih.
Kljub relativni počasnosti pa Mura teče veliko hitreje, kakor je nekoč, zaradi česar se tudi poglablja. Pred regulacijo, s katero so začeli konec 19. stoletja, je samo kakšnih 40% vode teklo po glavnem koritu, sedaj pa tam teče skoraj vsa voda in zaradi večje moči odnaša več proda. Hkrati pa se je zaradi v Avstriji zgrajenih hidroelektrarn zmanjšal dotok svežega proda.
Pokrajino na levem bregu Mure v severovzhodni Sloveniji imenujemo Prekmurje, ki skupaj s Prlekijo na desnem bregu tvori Pomurje. Prodna ravnina, del Podravine med Dravo in Muro na severozahodu Hrvaške s središčem v Čakovcu se imenuje Medjimurje (Međimurje).
Čez Muro pa je zgrajen najdaljši slovenski cestni most (dolžina 833 metrov) na avtocesti Vučja vas - Beltinci pri Bakovcih. Pretok reke Mure je od 50 do 1400 m3/s.


Ob tej pokrajini poleg številni rib živijo tudi številne ogrožene ptice. Med njimi tudi svetovno in evropsko ogrožene vrste: bela štorklja, črna štorklja, velika bobnarica, mala tukalica, vodomec, srednji detel, siva žolna, belovrati muhar. Mura se lahko pohvali z veliko raznolikostjo ribjih vrst, kar 52 jih je. Poleg teh res številnih ribjih vrst so letos vložili tudi sulca. Ribolov tukaj pa dopušča skoraj vse tehnike ribarjenja.


6. REKA SAVINJA

Savinja (nemško Sann) je reka v severovzhodni Sloveniji, katere rečje poteka večinoma po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, skozi mesti Celje in Laško.

Savinja v Laškem


Dolžina toka Savinje je 96 km. S tem se po dolžini uvršča na 6.mesto med slovenskimi rekami. Savinja je glavna reka Savinjskih Alp. Pri Zidanem Mostu se izteka v Savo. Reka velikokrat poplavlja, kot je v šestdesetih letih 20. stoletja ter leta 1990 in 1995.
Izvir reke je slap Rinka, eden najlepših in najbolje obiskan slap v Sloveniji in znana turistična točka.

Reka v zgornjem toku teče vzdolž uravnane struge do spodnjega konca Logarske doline, kjer skupaj s pritokom Jezera tvori Savinjo. Rinko so proglasili za spomenik naravne dediščine. Rinka je najvišji od 20. slapov v Logarski dolini. Obiskujejo ga v vseh letnih časih, pozimi pa plezalci, ki plezajo po ledu. Najlepši pogled na slap je z vrha Kamniškega sedla.

Glavni pritoki Savinje so Lučnica pri Lučah, Ljubnica pri Ljubnem, Dreta pri Nazarju, Paka pri Šmartnem ob Paki, Ložnica in Voglajna s Hudinjo pri Celju.
Najbolj priljubljena tehnika ribolova tukaj je muharjenje.

Vode s katerimi upravljajo tamkajšnje RD so izrazito salmonidne. V njih živijo predvsem potocne postrvi, lipani in šarenke.

Čudovit pogled na reko Savinjo v zimskem času




Ob koncu naj omenim še to, da sem bil ob prebiranju in iskanju zapiskov o rekah prijetno presenečen ob določenih fotografijah rek in njihovih izvirih. Nekatere so res fascinantne in veliko se nas niti ne zaveda v kako lepi in neokrnjeni deželi živimo. SLOVENIJA, OD KOD LEPOTE TVOJE?
V tem prispevku so bile predstavljene le največje slovenske reke (prvih šest po dolžini). V prihodnosti bodo opisane še manjše in krajše reke. Zagotovo si tudi te zaslužijo, da jih podrobneje predstavimo in se o njih morda tudi kaj naučimo. Upam pa tudi, da je prispevek navdušil koga za ribarjenje v tem zimskem času.




število komentarjev : 11
napisal: .krapar., dne: 2006-01-05
čestitam za lep prispevek!
napisal: amater, dne: 2006-01-06
Ja, lepo si se potrudil. Čista petka pri geografiji za tako seminarsko! :)
napisal: ICI, dne: 2006-01-06
Res lep prispevek! Čestitam!
napisal: Grega, dne: 2006-01-07
Hvala...Zaj pa hitro trneke namakat, kapitalce poslikajte pa pošljite, da objavimo;)
napisal: che, dne: 2006-01-08
bravo grega complimenti za res odličen prispevek!
"...Nekatere so res fascinantne in veliko se nas niti ne zaveda v kako lepi in neokrnjeni deželi živimo..." se strinjam, samo da bi tako ostalo!
sledi nadaljevanje?? che.
napisal: taktus, dne: 2006-01-27
Lep pispevek.
Čestitam!!!!
napisal: feri, dne: 2006-04-11
Svaka ti čast!
napisal: bigD, dne: 2006-06-27
Odličen prispevek,samo imam pa eno pripombo.
Izvir reke Krke je v vasi Gradiček, res pa je da je omenjena vas blizu vasi Krka.
Iz preverjenih virov... sem domačin.

Lep pozdrav in kar tako naprej.
napisal: Aleš, dne: 2006-11-12
kam naj pošljem moje slike od trofej,da bi jih lahko objavil???? :D
napisal: luka ribič, dne: 2008-12-10
prevečkrat pozabljamo ka mamo a neda
napisal: jimac, dne: 2009-06-19
pogrešam reko sočo


za pošiljanje komentarjev je potrebno biti prijavljen
prijavite se lahko tukaj
Fishing show

prijava
SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - naprej  registracija  SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - nazaj

:: Re: KRAPARSKE PALICE--OPREMA
:: Re: kraparska oprema
:: MIVARDI;TRI POD PREMIUM
:: PRODAM
:: Re: Rod pod Cygnet


pišite nam na
info@som.si


Poletni delovni čas:
Ponedeljek - Petek:
8.00 - 18.00 ure
Sobota: 8.00 - 13.00 ure
Nedelja in prazniki: ZAPRTO


Zimski delovni čas:
Ponedeljek - Petek:
9.00-16.00 ure
Sobota: 9.00 - 12.00 ure
Nedelja in prazniki: ZAPRTO

Som.si je neodvisni informatinvi portal na katerega ste vabljeni vsi, ki vas ribolov zabava in veseli. Dobrodošli ste kot obiskovalci in uporabniki, vabimo pa vas tudi k aktivnemu sooblikovanju portala in sodelovanju v forumih. Želimo prispevati k popularizaciji tega športa in medsebojno deliti izkušnje in zanimive informacije.

Urednika portala sva Mitja Kmetec in Grega Štumberger, večkratna reprezentanta R. Slovenije in dobitnika bronastih medalj na Svetovnih prvenstvih v ribolovu s plovcem (oba 1997 in Mitja še leta 2000). Oba sva zelo aktivna ribiča in trenerja mladih ribičev v ribiški družini Pesnica.

Vse objave na tem forumu predstavljajo mnenja uporabnikov in ne nujno tudi mnenja uredništva. Člani foruma odgovarjajo za resničnost, verodostojnost in avtorstvo svojih objav. Če se vam kakšna objava zdi sporna, žali vaša čustva ali kakorkoli posega v vaše pravice, potem tako objavo prijavite uredništvu foruma. Uredništvo si pridržuje pravico do brisanja objav iz kakršnihkoli razlogov.

Nosilec portala in vseh pravic je podjetje SOM, d.o.o.
©2oo5 in dalje  SOM, d.o.o. | realizacija vigred dot com