vaba za trnek hrana za privabljanje umetne vabe
Naj Zgodba Pravila
stoječa voda tekoča voda morje
roparice sladkovodne ostale sladkovodne morske
lov rib s plovcem   rezultati kraparji   rezultati muharji
začetniki športni posebne oblike
  SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - spletna trgovina  
     

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - barvilo fluor belo
barvilo fluor belo (7.99 eur)

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - star baits zig rig tube
star baits zig rig tube (21.99 eur)

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - ***STAR BAITS; BOILIJI RS1 20mm  NOVO!!
***STAR BAITS; BOILIJI RS1 20mm NOVO!! (12.99 eur)

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema -
Kapitalci >>

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema -
Kapitalci >>

SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - RIBOLOV NA
Zanimivosti >>
RIBOLOV NA

USPEŠEN PRIMER SANACIJE LISJAKOVE STRUGE, PETNAJST LET DELA - KRONIKA


napisal: Grega,  dne: 2006-11-02

(foto: Bezjak Miran)

V RD Radgona je povprečno včlanjeno 530 članov od tega 100 pionirjev. Upravlja pa s ca. 200 ha vodnimi površinami, med katere spadata tudi Blaguško in Negovsko jezero. RD je organizirana po delegatskem sistemu. Zaradi lažjega komuniciranja, hitrejšega reševanja problemov ter narave dela in boljšega gospodarjenja z ribolovnimi vodami je RD razdeljena na pet Temeljnih enot: TE Apače, TE G.Radgona, TE Radenci, TE Tišina in TE Videm. Vsaka TE ima svojega predsednika in Upravni odbor. Najvišji organ RD je Skupščina katera šteje 34 članov. Operativni organ Skupščine je predsedstvo katero šteje 13 članov.

Temeljna enota G.Radgona

TE G.Radgona šteje 135 članov, razveseljivo pa je, da se iz leta v leto veča članstvo pionirjev-30, kar je verjetno rezultat lige mladih ribičev TE ,v kateri se mladi ribiči, na štirih tekmah, učijo ribolova in tekmujejo za pokale.

TE ima zgrajena dva ribiška domova katera sta narejena iz lesa in se lepo ujemata v okolje v katerem sta postavljena. Prvi dom je pri gramoznici v Podgradu, drugi pa pri Lisjakovi strugi.

TE G.Radgona gospodari z delom rek Mure, Ščavnice in Plitvice, Negovskim jezerom, gramoznicami Podgrad, Lutverci ter Lutverci za gostilno in gramoznicami na Meleh. Gospodari pa tudi z ribogojnicama v Lastomercih v katerih se goji krap.

Ena od ribolovni vod je tudi nekdanji murski rokav Lisjakova struga v G.Radgoni.

Od kot ime Lisjakova struga ?

Nekoč je nad strugo živela družina katero so po domače klicali Lisjakovi, če prav niso nikoli bili lastniki struge, so ljudje strugo poimenovali po njihovem vzdevku – torej Lisjakova struga.

(foto: Bezjak Miran)

Kot največji uspeh dela preteklih letih v TE G.Radgona si ribiči štejemo ponovno oživljanje mrtvice Lisjakova struga. Struga je bila do leta 1992 že delno smetišče, kamor so ljudje že pridno vozili stare štedilnike, pralne stroje kolesa in skoraj vse kar niso več potrebovali. V strugi je bilo do 2 m mulja vode pa samo do 50 cm, na površju vode pa je bilo zaradi slabe kvalitete vode do 5 cm vodne leče.



Leta 1992 je UO TE določil delovno skupino za Lisjakovo strugo v kateri je bilo 13 ribičev, skupini je bilo prepuščeno kako bodo sanirali in urejali strugo. Prvo je bilo potrebno urediti dotok in iztok vode, veliko je bilo potrebno prostovoljnega dela, saj se tega ni dalo narediti s stroji, ker je bilo okrog struge samo močvirje. Pa vendar je v strugo ponovno pritekel Hercegovški potok, pa tudi iz nje je začelo odtekati. Tako se je voda v strugi začela menjavati. Z novim dotokom pa se začnejo problemi na katere nismo računali. Kot je znano v G.Radgoni še ni narejene čistilne naprave. Tako je tudi v ta potok kateri teče v strugo, speljana kanalizacija. Tako nam je ta potok še enakega leta v strugo prinesel toliko fekalij in raznih razkužil, da polovico življenja v strugi pogine. Pozimi hodimo po ledu v katerega delamo luknje in v te luknje zabijamo do 3 m dolge kole, kateri nam bodo spomladi služili za prepletanje z vejevjem in drevesi. Tako bomo počasi izsušili močvirje in strugo spravili v začasno korito.



Leta 1993 se nadaljuje z delom vendar nam, ob močnem avgustovskem deževju v strugo prinese toliko fekalij, da vse živo v strugi pogine, od pogina naprej traja najmanj mesec dni, da se pojavijo prve žabe, strugo pričnemo ponovno naseljevati z raznimi vrstami rib.



Leta 1994 si naredimo prvo hišico za shranjevanje orodja, saj se še vedno mora delati vse brez strojev, seveda v hišici mora biti tudi osvežujoča pijača katera je malo dražja kot v trgovini, denar se zbira v škatlici in je namenjen za tekmovanje z piknikom. Na tekmovanje z piknikom pridni ribiči pripeljejo svoje družine, vse je zastonj udeleženci pa tekmujejo v raznih družabnih igrah. Pikniki z igrami se organizirajo vsa leta naprej vendar je na njih vsako leto večja udeležba.



Leta 1995 opravi prve delovne ure bager kateri izkoplje prvih 10 dolžinskih m struge, ko preneha saj se po močvirju ne more premikati,z delom se nadaljuje zopet brez stroja: lopate, motike in samokolnica. Pripravi se prvo ribiško tekmovanje, pred tekmovanjem ribiči z posebnimi grabljami očistijo še kar debelo vodno lečo s površine struge.



Leto 1996 februarja neznanec podtakne ogenj pod hišico katera zgori do konca z orodjem vred. Samo tri mesece traja, da ribiči postavijo novo malo večjo hišico. Ni dolgo mira saj v mesecu juliju beležimo vlom v hišico. Bager zopet lahko izkoplje nekaj dolžinskih metrov struge.





Leto 1997 zemeljski plaz zasuje del struge v katero zraven zemlje popadajo še velika drevesa, zopet skoraj obupamo, pa vendar z čolnom in motornimi žagami odstranimo skoraj vsa velika drevesa iz struge.



Leto 1998 zopet malo kopljemo z bagrom, k hišici naredimo še en enaki del v njem pa je studenec z vodo. Zraven naredimo kuhinjo za pripravo jedi na žaru. Na površju struge je vodna leča skoraj izginila. Vedno bolj začnemo urejevati okolico struge. Očistimo pa tudi prve poti po Murski šumi. V program Javnega dela zapišemo ureditev Lisjakove struge s pripadajočimi sprehajalnimi potmi. Prvič dobimo v pomoč delavca zaposlena po programu javnih del. Od takrat naprej imamo vsako leto, 9 mesecev, vsaj enega tako zaposlenega delavca.





Leto 1999 naredimo k hišici še tretji del, kupimo agregat in v hišici zasveti luč. Pokosimo in naredimo pot do izvira pitne vode katera teče iz hriba v bližini Lisjakove struge. Bager zopet koplje, voda v strugi pa je vedno bolj čista.



Leto 2000 meseca januarja delamo, tudi ponoči, da bi naredili na delu struge drsališče. Tako na naravni led dodatno, s črpanjem vode, naredimo 30 cm ledu. Na ledu pripravi radgonska šola športne dneve mi pa namestimo še reflektorje za nočno drsanje. V lokalnem časopisu dobimo pohvalo – nagelj. Prosimo takratnega župana, da lahko poderemo zapuščeno gospodarsko poslopje, materiala porabimo za postavitev nove kuhinje z jedilnico, vse je narejeno iz lesa. Po Murski šumi naprej urejujemo sprehajalne poti katere označimo z lesenimi tablami. Na velikonočno soboto pripravimo prvo srečanje ob tabornem ognju. Za našo strugo in Mursko šumo se začnejo zanimati Krajevna skupnost in Turistično društvo G.Radgona. Ob koncu leta dobimo v pogled osnutek odloka Občine G.Radgone o ureditvenem načrtu za območje Murska šuma – Lisjakova struga. Takoj damo nekaj pripomb na osnutek, vemo pa, da bo sedaj potrebno usmeriti vse sile, da bomo lahko ta del narave, katerega smo rešili pred propadom, le s težavo zadržali za ribiče. Podjetje ARCOT prosimo,da nam dovoli, da se priključimo na njihovo vodovodno omrežje, prošnja je bila ugodno rešena.





Leto 2001 Ob deseti obletnici dela pripravimo veliki piknik, še bolj se povežemo z radgonskimi lovci s katerimi pripravimo srečanje s tekmovanjem. Naredimo koš za košarko, manjše igrišče za mali nogomet in odbojko na pesku, v senci postavimo nekaj klopi in miz, pikniki so na sporedu skoraj vsak konec tedna. Naprej kopljemo mulj iz struge. Zavedamo pa se, da je bila hišica, jedilnica in večino dela narejeno na črno ( brez vseh dovoljenj ), pa tudi lastnik zemljišča nismo, zato se sedaj začne tekma z časom – z županom smo v dobrih odnosih.





Leto 2002. Uspelo nam je! Februarja z občino G.Radgona podpišemo Najemno pogodbo za 144 arov za nedoločen čas pod določenimi pogoji. Tako sedaj pa hitro naprej ; naročimo izdelavo načrtov,pridobimo vsa mogoča soglasja in podamo prošnjo na Upravno enoto G.Radgona za gradnjo in legalizacijo objektov. Vse skupaj je kar veliko finančno breme za RD Radgona, pa vendar, pridni smo, naprej urejujemo okolico v hišici pa naredimo še sanitarije. Na vso delo pa pozabimo, ko decembra od UE G.Radgona dobimo dovoljenje za gradnjo in legalizacijo. Krono za naše delo pa zopet dobimo nagelj za ureditev drsališča katerega za svoje športne dneve izkoristijo vse okoliške Osnovne šole.



Leto 2003 Radgončani se zopet drsajo, Športna zveza G.Radgona pripravi v okviru akcije, Zdrav Radgončan igre na ledu. Lisjakovo strugo začnejo spoznavati širom Slovenije. Srečanja s pikniki raznih sekcij, društev itd. se vrstijo kar po predhodnih rezervacijah. Pa vendar na svojo strugo z okolico ne pozabimo. Izkopani mulj poravnamo in naredimo celotni izkop mulja po dolžini struge, sedaj prične struga že kazati svojo končno podobo, škoda je samo ta, da ni v celoti povezana z vodo iz reke Mure. Za svoje delo zopet dobimo velika priznanja; RD Radgona TE G.Radgona dobi priznanje Turističnega društva G.Radgona, predsednik TE G.Radgona Vlado Drvarič pa listino Občine G.Radgona za leto 2003 za temeljito ureditev Lisjakove struge. Med drugim so v obrazložitvi zapisali, da je ureditev Lisjakove struge bistveno popestrilo različna dogajanja na tem idiličnem in čudovitem delčku radgonskega območja, kjer človek še ni naredil največjih posegov v naravo.



Leto 2004. Na Pomurskem sejmu ekološkem forumu »Odprimo oči« smo pred veliko poslušalci predstavili Lisjakovo strugo z naslovom »Od smetišča do turistične točke«. Začeli smo graditi zunanje sanitarije in dokončali odbojkarsko igrišče na pesku. Pri urejevanju in izdelavi igrišča za balinanje nam pomagajo tudi varovanci iz VDC. Neznanci nam ukradejo nogometne gole in tablo s košem za košarko. Z Občino začnemo pripravljati osnutke za učno pot.





Leto 2005. V začetku leta smo naredili pokrit prostor kateri lahko sprejme 120 ljudi. Ob svetovnem dnevu mokrišč pa pogostimo 350 popotnikov. Skoraj dokončamo svoje zastavljeno delo, ko nas prizadene poplava reke Mure, ki je v Lisjakovi strugi visoka preko dva metra. Prične se odprava posledic.









Leto 2006
Nekateri že obupajo tako ,da se nas loti popravila samo še nekaj ljudi. Stroški so veliki, nihče nam finančno ne pomaga razen Zavarovalnica Maribor in Občina, vsaka da po petdeset tisočakov. Nekaj stvari in materiala naprosimo, vedno manj nas je za delo po vendar delo dokončamo. V strugo ponovno vložimo ribe, iz republiškega sklada RZS pa dobimo tudi 500 komadov rib-linja. Javimo se na razpis in od Evropskega socialnega sklada, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje prvič dobimo po programu delavko za vzdrževanje okolice za dobo 18 mesecev. Tako je sedaj Lisjakova struga zopet lepo urejena. Tudi projekt za učno pot je že pripravljen, začela se bodo dela na terenu tako bodo verjetno vse učne table postavljene že letos.









Da ne bo zvenelo kako samo urejamo okolico, poti, hišico in igrišča ter drsališče, moram povedati, da je v strugi tudi veliko rib. Krapa je prepovedano odnašati celo leto. Med največjimi ulovljenimi ribami pa so bili 8 kg krapi, 10 kg amur in 6 kg ščuka. V strugi pa živijo tudi : tolstolobik, smuč, srebrni in zlati koresel, linj, navadni ostriž, ploščič, zelenika, androga, klen, rdečeperka, črnooka in pezdirk ter školjke potočni postržek.

Ob Lisjakovi strugi in v njej pa živi tudi nekaj prebivalcev s katerimi si delimo naravo. V vodi so še naseljene pižmovke, divje race in belouške. Od ptic tu živijo med njimi največje in ribičem nepriljubljene sive čaplje in štorklje, pogoste ptiče pa so tudi siničke male in velike, pogorelčki, taščice, ščinkavci, detelj, žolna, škorc, kos med najmanjše ptičje prebivalce pa sodita, v Pomurskem prostoru prav redka ptiča, vodomec in kolibri. Zvečer pa okrog hišice preletavajo tudi netopirji.

Za vse ptice skrbimo saj smo jim naredili ptičje hišice in valilnice pozimi pa jim redno dajemo hrano. V Murski šumi je tudi veliko živali med njimi srnjaki, srne, zajci pa tudi lisice. Med redke gozdne prebivalce ob strugi, na katere smo zelo ponosni pa sodijo tudi rjave in črne veverice, prav zaradi njih smo posadili ob hišici in igriščih veliko orehov oreh pa ima še eno dobro lastnost saj odganja komarje,obade in muhe. Zraven vode oreha ne smemo saditi ker lahko s svojim eteričnim oljem škoduje ribam.

Ob strugi pa raste tudi veliko avtohtonih mogočnih dreves kot so : vrbe, jesen, jelša, gaber, hrast, akacija, črešnja in bezeg pa tudi umetno nasajeni topoli kateri ne spadajo v to okolje.

Od rastlin pa so najlepše zvončki in norice pa tudi gozdnega česna ne manjka, najbolj nepriljubljena in škodljiva rastlina pa je parazit nedotika, katera pridno zaduši vse podrastje, ker medi jo imajo čebelarji radi to pa je tudi vse kar je dobrega na njej.


Na koncu paše to :

Ribiči smo ponosni na svoje delo in uspeh v Lisjakovi strugi, vendar brez razumevanja in vedno večje naravovarstvene zavesti ljudi na Občini in Upravni enoti G.Radgona ter nekaterih podjetij, ta uspeh nebi bil mogoč. V petnajstih letih so ribiči, pa tudi nekateri občani ( udeleženih je bilo 102 ljudi ) v Lisjakovi strugi od delali 11.932 prostovoljnih ur. V te ure pa niso vštete ure katere so bile izdelane po programu javnih del. Vsa pohvala pa gre šestim ribičem kateri so pridno delali vseh petnajst let.

Dosegli in naredili smo skoraj vse škoda je le, da nismo pričeli prej, ko se je dalo še ohraniti in narediti več. Vendar se sedaj komaj vse začne, moramo čuvati in vzdrževati začeto in paziti, da ne bomo pozabili, da si naravo delimo z živalmi in rastlinjem v vodi in na zemlji. S samo hišico in objekti je bil narejen poseg v naravo, vendar je bil narejen z namenom, da se še bolj vrnemo k naravi in jo tako tudi čuvamo.


Besedilo in foto: Vlado Drvarič
število komentarjev : 9
napisal: .krapar., dne: 2006-11-02
Zares, zares svaka čast! To bi moralo biti vzor marsikaterim RD kako se upravlja z vodami!
napisal: simptom, dne: 2006-11-02
Čestitke ribičem in ribiški družini, da so zbrali toliko vojle in sredstev ter sanirali tale naravni biser.

L.P. simptom@gmail.com
napisal: lukač, dne: 2006-11-02
Svaka vam čast. Mnogo kje bi lasten interes nekaterih posameznikov v vodstvih ribiških družin v tolikih letih zabredli v izgube in nebi izpolnili načrte katere so si zadali!!!!! Še enkrat pohvale ribičem
napisal: spinaca, dne: 2006-11-02
bravo
napisal: ALEN, dne: 2006-11-02
Ste pa psihiči,moram priznat.

napisal: grizli, dne: 2006-11-28
To si bom šel ogledat.Res ste face!
napisal: Vlado, dne: 2006-11-30
Mislim,da je bilo vse skupaj vredno truda.Najlepše pa je tam pozno spomladi.
napisal: wiki_krapar, dne: 2009-06-11
V lasti mate ribogojnice zakaj potem takem že nevem koliko časa ne vlagate rib v negovsko jezero!! ????

Posrancii!
napisal: scopex17, dne: 2009-06-26
zdaj že nekaj dni pa je spet takšno kot je blo..vse poplavleno..cccc


za pošiljanje komentarjev je potrebno biti prijavljen
prijavite se lahko tukaj

prijava
SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - naprej  registracija  SOM.si - ribolov, športni ribolov in ribiška oprema - nazaj

:: ROD POD Maver carp fast 4
:: Štek sensas
:: FEEDER komplet
:: Re: Match palica MILO NEW ERA
:: ***


pišite nam na
info@som.si


Poletni delovni čas:
Ponedeljek - Petek:
8.00 - 18.00 ure
Sobota: 8.00 - 13.00 ure
Nedelja in prazniki: ZAPRTO


Som.si je neodvisni informatinvi portal na katerega ste vabljeni vsi, ki vas ribolov zabava in veseli. Dobrodošli ste kot obiskovalci in uporabniki, vabimo pa vas tudi k aktivnemu sooblikovanju portala in sodelovanju v forumih. Želimo prispevati k popularizaciji tega športa in medsebojno deliti izkušnje in zanimive informacije.

Urednik portala sem tekmovalec in tudi lastnik trgovine; Mitja Kmetec , reprezentant R. Slovenije in dobitnik bronastih medalj in Srebrne kolajne na Svetovnih prvenstvih v ribolovu s plovcem ( 1997 , 2000 , 2012, 2013).

Vse objave na tem forumu predstavljajo mnenja uporabnikov in ne nujno tudi mnenja uredništva. Člani foruma odgovarjajo za resničnost, verodostojnost in avtorstvo svojih objav. Če se vam kakšna objava zdi sporna, žali vaša čustva ali kakorkoli posega v vaše pravice, potem tako objavo prijavite uredništvu foruma. Uredništvo si pridržuje pravico do brisanja objav iz kakršnihkoli razlogov.

Nosilec portala in vseh pravic je podjetje SOM, d.o.o.
©2oo5 in dalje  SOM, d.o.o. | realizacija vigred dot com